Obdavčitev daril poslovnih partnerjev

Darila niso vedno obdavčena z DDV in dohodnino.

Davčno priznavanje stroškov je odvisno od vrste ugodnosti in od tega ali je obdavčeno z dohodnino. Kdaj pa je obdavčeno z dohodnin je odvisno od: 

• kdo je prejemnik,
• kakšna je vrednost darila,
• kakšno je razmerje med izplačevalcem in prejemnikom darila.

Kdaj so darila davčno priznan strošek?

Ali so darila davčno priznan strošek, je odvisno od tega, ali gre za:

• za poslovni stik s poslovnim partnerjem: V tem primeru govorimo o obdarovanju poslovnih partnerjev ob poslovnih srečanjih, ki se davčno obravnavajo kot reprezentanca

• obdarovanje, pri katerem se prejemnik darila in obdarovalec ne srečata: V tem primeru gre za darila zasebne narave in so davčno nepriznani stroški, če znesek darila ne presega 42 EUR.

Iz vidika davka od dohodka pravnih oseb (DDPO) so davčno priznani tisti stroški daril, ki jih lahko uvrstimo v strošek reprezentance in od katerih je bila obračunana in plačana dohodnina.

Darila v obliki stvari in pogostitve so stroški reprezentace 

Darila v obliki stvari in pogostitve poslovnih partnerjev so za namene DDPO, praviloma stroški reprezentance. Stroški reprezentance, ki nastanejo le v razmerju s poslovnimi partnerji, kot so stroški pogostitev, zabav in daril, so po Zakonu o DDPO davčno priznani v višini 50 % vrednosti.

Kadar je prejemnik darila podjetje, s katerim poslovno sodelujemo in vrsta darila ni zasebne narave, npr.: slika, set kozarcev,..  ipd, darilo ni predmet obdavčitve z dohodnino. Obveznost za obračun davčnega odtegljaja bi nastala pri prejemniku darila, če bi podjetje prejeto darilo preneslo na fizično osebo. Darilo se obravnava kot reprezentanca, če se poslovna partnerja srečata. Pravico do odbitka DDV imamo, če darilo ne presega vrednost 20 EUR. 

Darila, ki so obdavčljiva z dohodnino      

Ali so darila obdavčljiva z dohodnino je odvisno od tega, ali vrednost posameznega darila v obliki stvari ali denarja, od istega darovalca, v davčnem letu presega 42 EUR, oziroma vrednost vseh daril 84 EUR. Do teh vrednosti, darila niso predmet obdavčitve z dohodnino.

"Priporočamo, da ima darovalec seznam prejemnikov daril, s katerim lahko dokazuje, da pogoji za obdavčitev  z dohodnino niso nastali."

Ko vrednost posameznega darila presega 42 EUR oziroma vrednost vseh daril v davčnem letu 84 EUR, smo obvezni poslovnemu partnerju obračunati drug prejemek in poročati na obrazcu REK-2 in iREK.  Velikokrat gre za neprijeten položaj, ko moramo od svojega poslovnega partnerja zahtevati osebne podatke, ki jih potrebujemo za obračun. Zato je smiselno razmisliti o vrednosti poslovnega darila.

Primer:

Poslovnemu partnerju, rezidentu RS smo podarili letno vstopnico za fitnes v vrednosti 250 EUR. Darilo smo mu poslali po pošti. Dano darilo se obravnava kot drug prejemek, zato bomo obračunali dohodnino. Od poslovnega partnerja bomo pridobili osebne podatke, vključno z davčno številko. Vrednost darila predstavlja neto vrednost, zato jo bomo obrutili s faktorjem 1,33. Od dobljenega bruto zneska se obračuna in plača dohodnina po stopnji 25 %. Poročamo na dan, ko je darilo dano.

Strošek darila je v celoti davčno nepriznan, ker ni prišlo do poslovnega stika in ga ne moremo opredeliti kot strošek reprezentance. Pravice do odbitka DDV nimamo, ker gre za darilo zasebne narave.

Če bi poslovni partner darilo prejel ob pogostitvi, ki je  običajen poslovni stik, bi bilo to darilo strošek reprezentance in tako davčno nepriznan v višini 50%. Pravice do odbitka DDV pri stroških reprezentance nimamo.

Davčnega odtegljaja pa ni potrebno odtegniti in plačati v primeru, da znesek dohodnine ne presega 20 EUR. V tem primeru bomo poročali na REK-2 in iREK, darilo pa bo obdavčeno na letni ravni in zajeto v letnem obračunu dohodnine prejemnika.

"Evidenca danih daril je potrebna tudi v primeru, kadar isti prejemnik v davčnem letu prejme več daril. Tudi če gre za darila manjših vrednosti, lahko med letom skupna vrednost daril preseže 84 EUR"

Primer:

Poslovnemu partnerju smo v davčnem letu podarili dve darili. Prvo, v vrednosti 40 EUR in drugo, v vrednosti 100 EUR. Prvotno darilo ni bilo obdavčeno, ker ni presegalo meje 42 EUR, skupaj z drugim darilom pa presega mejo 84 EUR, zato bomo obračunali davčni odtegljaj za celotno vrednost obeh daril.

Kot v prvem primeru, bomo vrednost daril obrutili in od bruto zneska 186,67 obračunali in plačali dohodnino po stopnji 25%.

Strošek darila je v celoti davčno nepriznan, ker ni prišlo do poslovnega stika, pravice do odbitka DDV nimamo, ker gre za darilo zasebne narave.

V zgornjih primerih smo govorili o prejemnikih, ki so rezidenti Republike Slovenije (RS). Ko obdarujemo fizično osebo, ki ni rezident RS, upoštevamo poleg Zakona o dohodnini tudi Konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja, sklenjeno z državo, katere rezident je prejemnik darila.

Kako je z obdarovanjem rezidentov drugih držav? 

Po Zakonu o dohodnini so dohodki nerezidentov obdavčeni po viru dohodka. To pomeni, da obveznost za obračun dohodnine nastane v državi, kjer je darilo, ki predstavlja drug dohodek, prejeto. Višina vrednosti darila je enaka kot pri rezidentih RS. Vendar pa je treba upoštevati državo obdavčitve drugega dohodka na podlagi  Konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja.

Primer:

Organizirali smo poslovno kosilo za poslovne partnerje iz Avstrije. Ob pogostitvi smo posamezne predstavnike avstrijskega podjetja obdarili z darili v vrednosti 90 EUR.

Dohodek v višini 90 EUR ima vir v Sloveniji, vendar pa ima, po Konvenciji o izogibanju dvojnega obdavčevanja izključno pravico do obdavčitve Avstrija. Da se izognemo obračunu davčnega odtegljaja, moramo na podlagi prejemnikovega zahtevka, obrazca KIDO 7, s strani FURS prejeti odločbo o oprostitvi davčnega odtegljaja.

Ker smo v takem primeru v neprijetnem položaju, saj moramo od poslovnega partnerja zahtevati potrdilo o rezidentstvu in osebne podatke, v njegovem imenu pridobiti odločbo o oprostitvi davčnega odtegljaja s strani FURS, se raje odločimo, da obračunamo in plačamo davčni odtegljaj.

Darilo je z vidika DDPO strošek reprezentance, zato DDV-ja ne bomo odbili.

Prejemanje daril tujih partnerjev? 

Kaj pa ko prejmemo darilo večje vrednosti od tujega podjetja, ki ni plačnik davka v Sloveniji? Napoved dohodnine vložimo sami, in sicer v sedmih dneh od prejema darila. Akontacijo dohodnine nam odmeri FURS na podlagi odločbe.

Primer:

Poslovni partner iz Avstrije nam podari zimsko bundo v vrednosti 250 EUR. V roku sedmih dni moramo izpolniti Napoved za odmero akontacije dohodnine od drugih dohodkov (Priloga 5), ki smo jo dolžni vložiti, kadar prejmemo dohodek od osebe, ki ni plačnik davka v RS.

Kako obračunamo DDV od daril in stroškov reprezentance?

Iz vidika DDV delimo stroške daril po vrednosti do 20 EUR oziroma nad 20 EUR. Ob nabavi daril do vrednosti 20 EUR imamo pravico do odbitka DDV, ob podaritvi darila pa obveznost obračuna DDV ne nastane. Kadar pri nabavi blaga (darila) večjih vrednosti ne vemo, da bomo blago podarili in si DDV poračunamo, moramo od podaritvi blaga poslovnemu partnerju DDV od nabavne vrednosti obračunati.

Kadar pa darila večjih vrednosti nabavimo z namenom, da jih bomo podarili, DDV ne poračunamo in tako ob podaritvi obveznost obračuna DDV ne nastane.

Čeprav je obdarovanje poslovnih partnerjev v tem času prijetno opravilo, je administracija v določenih primerih zahtevna in nas lahko spravlja pri poslovnih partnerjih v neprijeten položaj. Temu se lahko izognemo tako, da podarjamo darila manjših vrednosti, ali razmislimo o alternativah.

Vedno več podjetij se odloča, da sredstva, namenjena obdarovanju poslovnih partnerjev, podarijo dobrodelnim organizacijam. Tako poleg družbene odgovornosti, polepšajo predpraznični čas pomoči potrebnim, in hkrati uveljavijo davčno olajšavo od donacij dobrodelnim organizacijam.

Pripravila: Mojca Vincek, Kleos, računovodske storitve d.o.o.